Ozemlje Konga obkrožajo velike vode, ki dajejo zemljepisni značaj tudi zahodno afriški državi Gvineji, Libereiji, Siera Leoneju in Lizbonskega zaščitenega prebivališča. Severovzhodni del ozemlja je le denasto tolikšen kot velikost Slovenije.

Geografija

Kongo obsega velike geografske razsežnosti od kopenskih gore in gozdi, do savan ter dnevno zaloto s količinami blata. Kopenska obminka se nahaja zahvaljujoč večjim rečnim sistemom, kot so Nizozemska republika na severu ozemlja in Zairski river na jugu. Različne geološke vrste tvorijo ozemeljsko zemljepisni pogoje – sedimentno-glebene terogne, bazalti, konglomerati z dolomiti, https://kongocasino.si/ breče ali pepehar.

Klima

Ozemelj Konga je pod vplivom tropskega monsunskega sistema, kar je prispevalo k različnim tipom savan, ki pokrivajo velik del ozemlja. Vzhodno od Konge je velika deževna območje s količinami padavin, ki dosežejo vse do 1.500 mm letno. Zahodni del pa ima manjšo vlažnost in zato gre za tropsko savano.

Kultura

Zemlja Kongo je ena izmed prvih ustanov afriške civilizacije, ki datira že 1000 pred Kristom, ko so se tu nastanovila različna ljudstva. Področje je imelo vpliv vzhodnega območja s Kinezo-Indijsko kulturo. Od 15. stoletja do zgodnjih let 19. stoletja so se tu nahajali tri kraljestva, ki jih podrobnosti odkrili šele v drugi polovici tisočletja.

Zemlja Kongo je bila opuščena sredi 18. stoletja kot posledico napada, zaradi česar so se njene ljudske skupnosti umaknile iz območja in priselile v bližino današnjega zairsko-ugandske meje. Tudi danes so številni prispevki Kongo lahko videti med različimi kulturi, ki se nahajajo po tem področju.

Gospodarstvo

Gospodarska dejavnost je bila zelo bogata v središču Kongo. Obstaja velika množica kovin na obeh straneh reke Congo in pristanišče, kot so Brazzaville in Matadi v jugovzhodnem delu ozemlja ter Kinshasa ob severni strani reke Konga.

V bližini 150 milijonov ljudi je prebivalcev države, kjer se lahko izmerijo različne vrste blata in rudnega blata. Njihova dejavnost temelji predvsem na pridobivanju kovin. V vzhodni tretjini ozemlja je prisoten plin za proizvodnjo energije, zaradi česar se lahko začne obdelava področja za nafto.

Demografija

V Kongo živijo različna ljudstva s tako imenovanima bantuskimi in ambrosijevskim poreklom. Od 1959 do 1964 je državo naseljalo več kot deset milijonov človekov, kar je povzročil vpliv tekmovanja za oblast v tistem času.

Ozemlje Kongo ni imelo dovolj pridobitev z železnicami in cesto ali cestno omrežjem, ki bi jih lahko uporabljali ljudje iz teh krajev. Ključni dejavnik je bil delovanje železničnega oziroma avtomobilističnega cestnega omrežja v zahodni državi Zair (kasneje Demokratska republika Kongo). Za zdaj lahko prebivalci območja se s članovi svoje družine zlahka premakajo iz ene čete v drugo.

Prepiska med ljudmi na različna področja ozemlja je pogosta zaradi tega, ker mora vsaka od teh skupnosti uspehati za ostanek družbe. Po mnenju nekaterih strokovnjakov se lahko že sedaj ugotovite napredne tehnologije in številne civilizacije.

Pravno stanje

Kongolastan, ki je združil članove vzhodnih držav Kongo v eno skupnost, so ustanovili leta 1964. Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi lahko obstajala nova država pod imenom “Demokratska republika Kongolastan”.

Značilnost tega sistema je združitev ljudstev na isti zemlji ter organizacija njihovih skupnosti. Leta 2017 so se zavedali potrebe po tej reformi, tako da lahko različni deli države prišli do dogovora o prenosu oblasti.

Konec leta je bila podpisana skrbniška pogodba za združitev njihove ljudske skupnosti ter ustanovljena nova država Demokratska republika Kongolastan.